Maja Hmelak, CISA, CIA, CFE
Prodaja lažnih produktov in storitev je zelo stara oblika prevare, vendar pa je s sodobnimi spletnimi tehnologijami dobila povsem nov zagon. Predvsem imajo prevaranti na svetovnem spletu vrsto novih možnosti za oglaševanje svojih izdelkov, v spletne oglase pa je mogoče vgraditi tudi škodljivo kodo, s katero pridobijo pomembne informacije o svoji »tarči« (na primer njene poizvedbe v spletnem brkljalniku). Poleg spletnega oglaševanja je spletnim prevarantom na voljo tudi vsiljena elektronska pošta oziroma eSlama (angl. Self Propelled Advertising Material oziroma SPAM), katere obseg globalno gledano sicer upada, vendar kljub temu še vedno vsebuje milijarde sporočil (izvrsten tekoči pregled nad svetovnim obsegom vsiljene elektronske pošte pripravljata varnostna strokovnjaka Trend Micro Inc. in Symantec Inc.).
Vsebinsko gre pri lažnih produktih in storitvah največkrat za lažna zdravila in prehranske dodatke, nagradne igre z neobstoječimi nagradami, lažne ponudbe za pridobitev različnih diplom in certifikatov, spletno vedeževanje, ponarejene izdelke znanih blagovnih znamk in storitve posredovanja pri Forex trgovanju. V Sloveniji je Policija že večkrat obravnavala goljufije pri spletnem nakupovanju rabljenih vozil, širijo pa se tudi druge oblike lažnih spletnih nakupov. V Sloveniji so razširjene in uspešne tudi prevare, kjer škodljiva koda obiskovalce usmeri na lažne nagradne igre, v okviru katerih se nič hudega sluteči uporabniki naročijo na drage (premium) SMS storitve (dober povzetek takega primera je objavila spletna stran Oglaševanje na tehtnici, ki je primer povzela po časniku Večer).
Vsebinsko gre pri lažnih produktih in storitvah največkrat za lažna zdravila in prehranske dodatke, nagradne igre z neobstoječimi nagradami, lažne ponudbe za pridobitev različnih diplom in certifikatov, spletno vedeževanje, ponarejene izdelke znanih blagovnih znamk in storitve posredovanja pri Forex trgovanju. V Sloveniji je Policija že večkrat obravnavala goljufije pri spletnem nakupovanju rabljenih vozil, širijo pa se tudi druge oblike lažnih spletnih nakupov. V Sloveniji so razširjene in uspešne tudi prevare, kjer škodljiva koda obiskovalce usmeri na lažne nagradne igre, v okviru katerih se nič hudega sluteči uporabniki naročijo na drage (premium) SMS storitve (dober povzetek takega primera je objavila spletna stran Oglaševanje na tehtnici, ki je primer povzela po časniku Večer).