Matej Šubic, diplomirani varstvoslovec
Pred začetkom gospodarske krize je bil gradbeni sektor v Republiki Sloveniji izjemno močan. V času pred finančno krizo, oziroma leta 2008 je gradbeništvo zaposlovalo kar 88.000 oseb in je predstavljajo tretjo najmočnejšo panogo po številu zaposlenih. Ob nastopu krize se je močno zmanjšalo število gradbenih del, propadla so številna gradbena podjetja, banke so utrpele velikanske izgube premoženja, povečalo se je število nezaposlenih ljudi, cene nepremičnin so začele padati in hkrati je začel upadati tudi ves ostali trg, povezan z gradbeno panogo. Skupaj s težavami pri poslovanju so se pričele kazati tudi številne nepravilnosti in celo nezakonita ravnanja, ki so bila dolgo značilna za gradbeni sektor, a so se v času gospodarskega razcveta laže prikrila.
Na človeški ravni so po letu 2008 postale zelo izrazite težke razmere, v katerih so delali gradbeni delavci. To je vključevalo delo preko posrednikov, ki sploh niso imeli ustreznih dovoljenj za posredovanje delavcev, napačno predstavljanje stroškov dela oziroma kolobarjenje, delo v zdravju nevarnih okoliščinah, nastanitve delavcev v manjvrednih bivališčih, neplačevanje in celo primer neupravičene uporabe tujega premoženja, ko je poslovodstvo gradbenega podjetja neupravičeno porabilo sredstva, ki so ju delavci zbrali za družini dveh preminulih kolegov.
Sektor gradbeništva je skrival vrsto nepravilnosti tudi na področju plačevanja davkov. Davčna uprava je na primer samo pri pregledu poslovanja družbe SCT v obdobju pred krizo odkrila, da je ta med leti 2004,v 2005 in 2006 poslovala z missing trader družbami. Skupna vrednost posla naj bi bila 230 milijonov evrov, državi pa naj bi dolgovala 5 milijonov evrov davka.
Na področju omejevanja konkurence obstaja tveganje, da so se gradbena podjetja pri sklenitvi nekaterih poslov dogovarjala. S tem
načinom naj bi lažje prihajala do prevzema posla pred ostalimi konkurenti, ter s tem zlorabljala monopolni položaj. Za pregled nad temi tveganji je bila ustanovljena preiskovalna komisija Državnega zbora za gradnjo avtocest, ki je pod pregled vzela gradnjo avtocest med letoma 1996 in 2008. Komisija je ugotovila politično odgovornost nekdanjega predsednika Družbe za avtoceste Republike Slovenije ter ministra za promet ter identificirala vrsto primerov dogovarjanja od delitvi poslov med slovenskimi gradbenimi podjetji. Taka ravnanja omejujejo konkurenco in zvišujejo cene, ki jih mora država plačevati za gradnje.
Več izpostavljenih afer na področju gradbeništva je razkrilo nedovoljeno dajanje in prejemanje daril, med njimi najbolj odmevna afera Čista lopata, kjer je eden izmed akterjev pri dodelitvi posla kot nagrado prejel protiuslugo v obliki posla za svojega sorodnika.
Za posle z Republiki Slovenijo so bila poleg tega značilna tudi izrazita povišanja cen gradenj, ki so jih podjetja pridobila kot javno naročilo. Najbolj izrazito je to povišanje na področju gradnje avtocest, kjer je predvidena cena kilometra avtoceste ob načrtovanju v obdobju 1994 in 2008 znašala 2,65 milijona evrov na kilometer, a je narasla na 10,3 milijona na kilometer.
Tudi pri samem vodenju družb je prihajalo do številnih nepravilnosti, zlasti pri prevzemanju podjetij s strani poslovodstev, kjer so le ta za prevzem pogosto uporabila kredite, ki so jih pridobila na podlagi zastavitve premoženja podjetja. Dodatno so poslovodstva podjetja pogosto izčrpavala s sanjskimi poslovodstvenimi plačami. Najbolj plačani menedžer v Republiki Sloveniji v letu 2009 je bil na primer eden izmed poslovodij podjetja SCT Holding s 794.000 evri bruto plače, čeprav poslovni rezultati gradbenega giganta v tistem trenutku niso več opravičevali tako velike nagrade.
Najbolj odmevni primeri nepravilnosti v gradbeništvu v obdobju od 2005 do 2011 so bili Gradnja mejnega prehoda Dobova,
Gradnja nadzornega stolpa na Letališču Jožeta Pučnika, SCT-jev nakup tovornjakov MAN, Predor Podmilj in Rimske terme. Podrobni opisi naštetih primerov se nahajajo v diplomskem delu "Gospodarski kriminal in gradbeništvo" na spletni strani Fakultete za varnostne vede.
Na človeški ravni so po letu 2008 postale zelo izrazite težke razmere, v katerih so delali gradbeni delavci. To je vključevalo delo preko posrednikov, ki sploh niso imeli ustreznih dovoljenj za posredovanje delavcev, napačno predstavljanje stroškov dela oziroma kolobarjenje, delo v zdravju nevarnih okoliščinah, nastanitve delavcev v manjvrednih bivališčih, neplačevanje in celo primer neupravičene uporabe tujega premoženja, ko je poslovodstvo gradbenega podjetja neupravičeno porabilo sredstva, ki so ju delavci zbrali za družini dveh preminulih kolegov.
Sektor gradbeništva je skrival vrsto nepravilnosti tudi na področju plačevanja davkov. Davčna uprava je na primer samo pri pregledu poslovanja družbe SCT v obdobju pred krizo odkrila, da je ta med leti 2004,v 2005 in 2006 poslovala z missing trader družbami. Skupna vrednost posla naj bi bila 230 milijonov evrov, državi pa naj bi dolgovala 5 milijonov evrov davka.
Na področju omejevanja konkurence obstaja tveganje, da so se gradbena podjetja pri sklenitvi nekaterih poslov dogovarjala. S tem
načinom naj bi lažje prihajala do prevzema posla pred ostalimi konkurenti, ter s tem zlorabljala monopolni položaj. Za pregled nad temi tveganji je bila ustanovljena preiskovalna komisija Državnega zbora za gradnjo avtocest, ki je pod pregled vzela gradnjo avtocest med letoma 1996 in 2008. Komisija je ugotovila politično odgovornost nekdanjega predsednika Družbe za avtoceste Republike Slovenije ter ministra za promet ter identificirala vrsto primerov dogovarjanja od delitvi poslov med slovenskimi gradbenimi podjetji. Taka ravnanja omejujejo konkurenco in zvišujejo cene, ki jih mora država plačevati za gradnje.
Več izpostavljenih afer na področju gradbeništva je razkrilo nedovoljeno dajanje in prejemanje daril, med njimi najbolj odmevna afera Čista lopata, kjer je eden izmed akterjev pri dodelitvi posla kot nagrado prejel protiuslugo v obliki posla za svojega sorodnika.
Za posle z Republiki Slovenijo so bila poleg tega značilna tudi izrazita povišanja cen gradenj, ki so jih podjetja pridobila kot javno naročilo. Najbolj izrazito je to povišanje na področju gradnje avtocest, kjer je predvidena cena kilometra avtoceste ob načrtovanju v obdobju 1994 in 2008 znašala 2,65 milijona evrov na kilometer, a je narasla na 10,3 milijona na kilometer.
Tudi pri samem vodenju družb je prihajalo do številnih nepravilnosti, zlasti pri prevzemanju podjetij s strani poslovodstev, kjer so le ta za prevzem pogosto uporabila kredite, ki so jih pridobila na podlagi zastavitve premoženja podjetja. Dodatno so poslovodstva podjetja pogosto izčrpavala s sanjskimi poslovodstvenimi plačami. Najbolj plačani menedžer v Republiki Sloveniji v letu 2009 je bil na primer eden izmed poslovodij podjetja SCT Holding s 794.000 evri bruto plače, čeprav poslovni rezultati gradbenega giganta v tistem trenutku niso več opravičevali tako velike nagrade.
Najbolj odmevni primeri nepravilnosti v gradbeništvu v obdobju od 2005 do 2011 so bili Gradnja mejnega prehoda Dobova,
Gradnja nadzornega stolpa na Letališču Jožeta Pučnika, SCT-jev nakup tovornjakov MAN, Predor Podmilj in Rimske terme. Podrobni opisi naštetih primerov se nahajajo v diplomskem delu "Gospodarski kriminal in gradbeništvo" na spletni strani Fakultete za varnostne vede.
RSS Feed
