Maja Hmelak, preizkušeni revizor informacijskih sistemov, CFE
Francoska bančna skupina Societe Generale je ena izmed vodilnih bančnih skupin v Evropi in ima več kot 100 letno tradicijo. V letu 2007 je delovala v 82 državah in s skoraj 151.000 uslužbenci ustvarila 21,9 milijard evrov prometa.
Banka pomemben del prihodkov pridobiva s trgovanjem z izvedenimi finančnimi instrumenti, med drugim z različnimi standardnimi terminskimi pogodbami. Načeloma naj bi bankini trgovci vsak nakup določenega portfelja standardnih terminskih pogodb zavarovali s prodajo zelo podobno sestavljenega portfelja terminskih pogodb, dobiček pa naj bi predstavljale malenkostne razlike med obema portfeljema.
V januarju 2008 je eden izmed bankinih trgovcev, gospod Jérôme Kerviel, kupil za okrog 50 milijard evrov terminskih pogodb, vezanih na indekse različnih evropskih borz. Namesto da bi kupljene terminske pogodbe zavaroval, je v notranjih informacijskih rešitvah za podporo trgovanju ponaredil podatke o prodajah ter tako preprečil, da bi se sprožili avtomatizirani alarmi, ki bi odgovorne opozorili na preveliko izpostavljenost. Banko je s tem izpostavil za 181% njenega kapitala (cca. 27 milijard evrov). Odgovorni so izpostavljenost opazili šele, ko je bankina klirinška hiša, po več dneh nemirnih borz, banko pozvala k povečanju trgovalnih depozitov (angl. Margin Call).
Banka je v naslednjih dneh z zapiranjem nepredvidene izpostavljenosti pridelala 4,9 milijard evrov izgube. Raziskava, ki je sledila trgovalnemu fiasku, je pokazala, da je gospod Kerviel od leta 2004 do začetka leta 2008 v vsaj 947 primerih neodkrito prekoračil svoja trgovalna pooblastila. Z večjimi izpostavljenostmi je dosegal večje dobičke in postal eden izmed najbolj uspešnih trgovcev banke.
Gospod Kerviel je nepooblaščene posle lahko neodkrito izvajal zato, ker si je v notranjih informacijskih rešitvah za podporo trgovanju, pridobil pravice, ki bi morale biti nezdružljive. Za banko je namreč na različnih delovnih mestih delal že sedem let, njegove naloge pa so vključevale modeliranje produktov, avtomatizacijo procesov, preizkušanje trgovalnih scenarijev ter razvoj informacijskih rešitev za podporo trgovanju. Pri tem zelo dobro spoznal kontrolno okolje banke in si v posameznih informacijskih rešitvah, ki podpirajo trgovanje. Prevelike pravice, ki jih je pridobil v informacijskih rešitvah za podporo trgovanju so mu omogočale na različne načine brisati sledi svojih nedovoljenih aktivnosti:
Gospod Kerviel je bil za svoje ravnanje obsojen na triletno zaporno kazen in je preživel 5 mesecev v zaporu. Pred tem je prepešačil pol Italije, ter na vsakem mestnem trgu pridigal o zlu kapitalskih trgov, po vrnitvi iz zapora pa se je zaposlil kot svetovalec na področju informatike.
Izvrsten opis primera sta pripravili Univerza v Essexu in poslovna šola Insead, nekaj dodatnih informacij pa je razvidno tudi iz letnih poročil skupine Societe Generale za leti 2007 in 2008.
Banka pomemben del prihodkov pridobiva s trgovanjem z izvedenimi finančnimi instrumenti, med drugim z različnimi standardnimi terminskimi pogodbami. Načeloma naj bi bankini trgovci vsak nakup določenega portfelja standardnih terminskih pogodb zavarovali s prodajo zelo podobno sestavljenega portfelja terminskih pogodb, dobiček pa naj bi predstavljale malenkostne razlike med obema portfeljema.
V januarju 2008 je eden izmed bankinih trgovcev, gospod Jérôme Kerviel, kupil za okrog 50 milijard evrov terminskih pogodb, vezanih na indekse različnih evropskih borz. Namesto da bi kupljene terminske pogodbe zavaroval, je v notranjih informacijskih rešitvah za podporo trgovanju ponaredil podatke o prodajah ter tako preprečil, da bi se sprožili avtomatizirani alarmi, ki bi odgovorne opozorili na preveliko izpostavljenost. Banko je s tem izpostavil za 181% njenega kapitala (cca. 27 milijard evrov). Odgovorni so izpostavljenost opazili šele, ko je bankina klirinška hiša, po več dneh nemirnih borz, banko pozvala k povečanju trgovalnih depozitov (angl. Margin Call).
Banka je v naslednjih dneh z zapiranjem nepredvidene izpostavljenosti pridelala 4,9 milijard evrov izgube. Raziskava, ki je sledila trgovalnemu fiasku, je pokazala, da je gospod Kerviel od leta 2004 do začetka leta 2008 v vsaj 947 primerih neodkrito prekoračil svoja trgovalna pooblastila. Z večjimi izpostavljenostmi je dosegal večje dobičke in postal eden izmed najbolj uspešnih trgovcev banke.
Gospod Kerviel je nepooblaščene posle lahko neodkrito izvajal zato, ker si je v notranjih informacijskih rešitvah za podporo trgovanju, pridobil pravice, ki bi morale biti nezdružljive. Za banko je namreč na različnih delovnih mestih delal že sedem let, njegove naloge pa so vključevale modeliranje produktov, avtomatizacijo procesov, preizkušanje trgovalnih scenarijev ter razvoj informacijskih rešitev za podporo trgovanju. Pri tem zelo dobro spoznal kontrolno okolje banke in si v posameznih informacijskih rešitvah, ki podpirajo trgovanje. Prevelike pravice, ki jih je pridobil v informacijskih rešitvah za podporo trgovanju so mu omogočale na različne načine brisati sledi svojih nedovoljenih aktivnosti:
- v trgovalno rešitev sprednje pisarne in druge rešitve, ki so podpiral trgovanje vnesel fiktivne posle, ki so preprečili proženje alarmov izpostavljenosti ter da jih je lahko zbrisal, preden so prišli na vrsto za pregled kontrolorjev,
- skril dobičke iz nedovoljenih poslov s fiktivnimi izgubami in
- v primerih ko so nadzorniki poslov ali revizorji opazili nedoslednosti v poslovanju divizije za trgovanje z vrednostnimi papirji ustvaril podporno dokumentacijo, ki jih je odvrnila od podrobnejših analiz.
Gospod Kerviel je bil za svoje ravnanje obsojen na triletno zaporno kazen in je preživel 5 mesecev v zaporu. Pred tem je prepešačil pol Italije, ter na vsakem mestnem trgu pridigal o zlu kapitalskih trgov, po vrnitvi iz zapora pa se je zaposlil kot svetovalec na področju informatike.
Izvrsten opis primera sta pripravili Univerza v Essexu in poslovna šola Insead, nekaj dodatnih informacij pa je razvidno tudi iz letnih poročil skupine Societe Generale za leti 2007 in 2008.