O korupciji
Kaj je korupcija?
Korupcija je pojav, ki obstaja v družbi že od nekdaj, v zadnjem času se pa vse več omenja in izpostavlja. Zaradi negativnih učinkov, ki jih prinaša korupcija, si države prizadevajo, da bi širjenje korupcije preprečile ali vsaj omejile.
Prvi zakonski opis korupcije je Republika Slovenija dobila v Obligacijskem zakoniku, ki je povzel definicijo korupcije iz Civilnopravne konvencije Sveta Evrope o korupciji iz leta 1999. Podrobnejšo definicijo korupcije smo v državi dobili šele z Zakonom o preprečevanju korupcije iz leta 2004, po katerem je to »vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih oziroma odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.« Pri vseh ravnanjih, ki jih dojemamo kot korupcijo, je bistven »koruptivni namen«. To definicijo povzema tudi veljavni Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.
Korupcijska kazniva dejanja
V slovenskem kazenskem pravu je mogoče najti osem kaznivih dejanj, ki neposredno inkriminirajo korupcijska ravnanja. To so naslednja kazniva dejanja:
Seveda je v Kazenskem zakoniku opisanih še nekaj kaznivih dejanj, ki so bodisi posledica korupcije, ali pa so z njo tesno povezana.
Zakaj pride do korupcije?
Korupcija je predvsem posledica okoliščin, ki ne omogočajo enakopraven dostop do dobrin, storitev in pravic. Med njimi štejemo slabe in preobilne zakone, pomanjkanje politične volje, neučinkovitost državnih institucij, slaba kvaliteta upravljanja, velike diskrecijske pravice javnih uslužbencev, vrednote družbe in tolerantnost do korupcije...
Nastane pa zaradi pohlepa posameznikov, pomanjkanja integritete, nevednosti, pomanjkanja odgovornosti, pretirane uslužnosti... Komisija za preprečevanje korupcije ocenjuje, da je škoda, ki jo Slovenija ima zaradi korupcije, med 1.5 % in 2 % BDP-ja.
Pomembno je preprečevanje korupcije
Če želimo določen pojav preprečevati, moramo že pred njegovim nastankom storiti vse, kar je v naši moči, da do njega sploh ne pride.
Prvi korak k preprečevanju korupcije je izobraževanje vodstva in zaposlenih, da je neko dejanje prepovedano. Ukrepi za preprečevanje korupcije so tudi več transparentnosti, vzpostavitvi mehanizmov za zmanjšanje tveganj za nastanek korupcije, skladnost upravljanja z zakonodajo in etiko..
Osnovne cilje preventivnega delovanja določa tudi Resolucija o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji (Ur.l. RS, št. 85/04) in ti so:
Seveda je temeljni element preprečevanja korupcije v družbi vsak izmed nas.
Korupcija je pojav, ki obstaja v družbi že od nekdaj, v zadnjem času se pa vse več omenja in izpostavlja. Zaradi negativnih učinkov, ki jih prinaša korupcija, si države prizadevajo, da bi širjenje korupcije preprečile ali vsaj omejile.
Prvi zakonski opis korupcije je Republika Slovenija dobila v Obligacijskem zakoniku, ki je povzel definicijo korupcije iz Civilnopravne konvencije Sveta Evrope o korupciji iz leta 1999. Podrobnejšo definicijo korupcije smo v državi dobili šele z Zakonom o preprečevanju korupcije iz leta 2004, po katerem je to »vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih oziroma odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.« Pri vseh ravnanjih, ki jih dojemamo kot korupcijo, je bistven »koruptivni namen«. To definicijo povzema tudi veljavni Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.
Korupcijska kazniva dejanja
V slovenskem kazenskem pravu je mogoče najti osem kaznivih dejanj, ki neposredno inkriminirajo korupcijska ravnanja. To so naslednja kazniva dejanja:
- Kršitev proste odločitve volivcev (151. člen),
- Sprejemanje podkupnine pri volitvah (157. člen),
- Nedovoljeno sprejemanje daril (241. člen),
- Nedovoljeno dajanje daril (242. člen),
- Jemanje podkupnine (261. člen),
- Dajanje podkupnine (262. člen),
- Sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje (263. člen), in
- Dajanje daril za nezakonito posredovanje (264. člen).
Seveda je v Kazenskem zakoniku opisanih še nekaj kaznivih dejanj, ki so bodisi posledica korupcije, ali pa so z njo tesno povezana.
Zakaj pride do korupcije?
Korupcija je predvsem posledica okoliščin, ki ne omogočajo enakopraven dostop do dobrin, storitev in pravic. Med njimi štejemo slabe in preobilne zakone, pomanjkanje politične volje, neučinkovitost državnih institucij, slaba kvaliteta upravljanja, velike diskrecijske pravice javnih uslužbencev, vrednote družbe in tolerantnost do korupcije...
Nastane pa zaradi pohlepa posameznikov, pomanjkanja integritete, nevednosti, pomanjkanja odgovornosti, pretirane uslužnosti... Komisija za preprečevanje korupcije ocenjuje, da je škoda, ki jo Slovenija ima zaradi korupcije, med 1.5 % in 2 % BDP-ja.
Pomembno je preprečevanje korupcije
Če želimo določen pojav preprečevati, moramo že pred njegovim nastankom storiti vse, kar je v naši moči, da do njega sploh ne pride.
Prvi korak k preprečevanju korupcije je izobraževanje vodstva in zaposlenih, da je neko dejanje prepovedano. Ukrepi za preprečevanje korupcije so tudi več transparentnosti, vzpostavitvi mehanizmov za zmanjšanje tveganj za nastanek korupcije, skladnost upravljanja z zakonodajo in etiko..
Osnovne cilje preventivnega delovanja določa tudi Resolucija o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji (Ur.l. RS, št. 85/04) in ti so:
- oblikovanje in uresničevanje ustreznih etičnih standardov,
- dolgoročna in trajna odprava pogojev in okoliščin za nastanek in razvoj korupcije,
- vzpostavitev ustreznega pravnega in institucionalnega okolja za preprečevanje korupcije,
- dosledna uveljavitev odgovornosti za nezakonita dejanja,
- vzpostavitev sistema ničelne tolerance do vseh korupcijskih ravnanj,
- učinkovito uvajanje mednarodno uveljavljenih standardov na tem področju.
Seveda je temeljni element preprečevanja korupcije v družbi vsak izmed nas.