Prevare s področja informacijskih tehnologij
Med prevare, izvedene s pomočjo informacijskih tehnologij uvrščamo prevare, ki se izvedejo s pomočjo ali zaradi pomanjkljivosti informacijskih tehnologij, na primer informacijskih rešitev, ki jih organizacije uporabljajo za tekoče poslovanje, spletnih informacijskih rešitev, potrošniških informacijskih rešitev kot so POS terminali in bankomati in drugih sorodnih tehnologij.
Nekatere prevare, ki so izvedene s pomočjo informacijskih tehnologij so le prilagoditev že dolgo znanih vrst kriminalnih dejanj novim tehnologijam in novim oblikam komunikacije, zato pogosto ni povsem jasno, ali sploh lahko govorimo o ločeni kategoriji prevar. Številne notranje prevare, poneverbe in zlorabe pooblastil zahtevajo med drugimi elementi prevare tudi zlorabo informacijskih tehnologij, a same po sebi niso le tehnološke narave. Podobno so se tudi številne piramidne sheme, prodaja lažnih izdelkov in storitev, vedeževanje in podobne starodavne oblike potrošniških goljufij preselile na svetovni splet, kljub temu pa so ostale vsebinsko enake potrošniške goljufije.
Po drugi strani nekatere nove oblike škodljivih dejanj brez spletnih tehnologij ne bi mogle nastati, zaradi česar je sicer jasno, da gre za spletni pojav, ni pa vselej nedvoumno, da gre za kriminalna dejanja. Taki primeri so na primer vzpostavljanje lažnih profilov na družabnih omrežjih brez namena finančnega okoriščanja, prodaja nepotrebnih storitev "varovanja" pred spletnimi grožnjami naivnim uporabnikom, povezovanje nič hudega slutečih računalnikov v botnete, brez da bi botnete dejansko uporabili in podobno.
Nekatere prevare, ki so izvedene s pomočjo informacijskih tehnologij so le prilagoditev že dolgo znanih vrst kriminalnih dejanj novim tehnologijam in novim oblikam komunikacije, zato pogosto ni povsem jasno, ali sploh lahko govorimo o ločeni kategoriji prevar. Številne notranje prevare, poneverbe in zlorabe pooblastil zahtevajo med drugimi elementi prevare tudi zlorabo informacijskih tehnologij, a same po sebi niso le tehnološke narave. Podobno so se tudi številne piramidne sheme, prodaja lažnih izdelkov in storitev, vedeževanje in podobne starodavne oblike potrošniških goljufij preselile na svetovni splet, kljub temu pa so ostale vsebinsko enake potrošniške goljufije.
Po drugi strani nekatere nove oblike škodljivih dejanj brez spletnih tehnologij ne bi mogle nastati, zaradi česar je sicer jasno, da gre za spletni pojav, ni pa vselej nedvoumno, da gre za kriminalna dejanja. Taki primeri so na primer vzpostavljanje lažnih profilov na družabnih omrežjih brez namena finančnega okoriščanja, prodaja nepotrebnih storitev "varovanja" pred spletnimi grožnjami naivnim uporabnikom, povezovanje nič hudega slutečih računalnikov v botnete, brez da bi botnete dejansko uporabili in podobno.
